Résumé

Ce sta bila Ciolkovski in Oberth prva teoretika, je bil Potocnik prvi inženir vesoljskih tehnologij in hkrati clovek, ki je zasnoval prvo arhitekturo v vesolju. Leta 1929, tik pred smrtjo, je napisal knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor, s katero je postavil prvo celovito izhodišce sodobne astronavtike in kozmonavtike. V Noordungovem casu je bilo tovrstno raziskovanje le drzno predvidevanje, ki ga kljub matematicni natancnosti zamisli ni bilo moc preveriti v praksi. Skoraj tri desetletja, preden je prvo telo, ki ga je izdelal clovek, poletelo v vesolje, ter štirideset let pred prvim pristankom na zunajzemeljskem telesu, je Potocnik zasnoval edinstven premik v tehnologiji, ki je še danes zvecine neuresnicen. A njegova nacela se vse bolj in bolj potrjujejo. Knjiga, v izvirniku naslovljena Das Problem der Befahrung des Weltraums – der Raketen-Motor, je izšla v Berlinu, v nemšcini, tedaj uradovalnem jeziku vecjega dela osrednje Evrope. Ceprav je bil avtor relativno neznan, je bila po spletu nakljucij še istega leta prevedena v anglešcino – v štirih številkah revije Science Wonder Stories so bili objavljeni vsi njeni najbolj kljucni in revolucionarni deli. Že leta 1935 so svoj prevod dobili Rusi. Glede na izkušnje druge in tretje generacije raziskovalcev vesolja lahko upraviceno trdimo, da je Potocnikova knjiga vplivala na ameriški, ruski in evropski vesoljski program. Wernher Von Braun, oce poletov na Luno, je doktoriral z mocnimi referencami na Problem vožnje po vesolju. Rusi, vkljucno z glavnim inženirjem Sergejem Koroljovom, so knjigo poznali že dolgo pred svojimi pionirskimi poleti. Slovenci smo svoj prevod dobili šele leta 1986 pri Slovenski matici. Vse dokler ni bilo Hermanu Potocniku Noordungu postavljeno spominsko središce v Vitanju, od koder izvira rod njegove matere, je bilo tudi v Sloveniji zanimanje zanj redkost. Zaradi neznanosti ter neumešcenosti Potocnikovega imena, ne pa tudi dela, je npr. njegovo odkritje geostacionarne orbite pozneje bolje uporabil Arthur C. Clarke. Že leta 1945 je v reviji Wireless World objavil svoj prelomni clanek Extra-Terrestrial Relays – Can Rocket Stations Give Worldwide Radio Coverage?, v katerem je na Noordungovo orbito idejno utiril komunikacijske satelite. Na tej orbiti se namrec izenacita Zemljina gravitacija in privlacna sila ostalih nebesnih teles, torej je za delovanje kakršnega koli mehanizma potrebno kar najmanj energije. Brez takšnih satelitov si danes ne moremo predstavljati sodobnih telekomunikacij ali prenosa podatkov na vecje razdalje. Podobne usode je bila deležna Potocnikova vesoljska postaja. Zasnovana je bila kot tridelni geostacionarni satelit, sestavljen iz soncne elektrarne, observatorija in bivalnega kolesa. Ta ideja je še po vec desetletjih razmišljanja o naseljevanju vesolja najbolj revolucionarna. Vrtece se bivalno kolo, krožna konstrukcija, ki s centrifugalno silo vzpostavlja umetno težnost, je najboljša in obenem preprosta rešitev za daljše bivanje cloveka v breztežnosti. Na takšne pogoje namrec nismo prilagojeni in imajo dolgorocno na naše telo negativen vpliv. Postaja pa bi bila lahko na tej orbiti idealno izhodišce za daljše polete v vesolje, saj je najvecja ovira za to še vedno Zemljina privlacna sila. Herman Potocnik Noordung je v svoji knjigi razvil še mnogo manjših in vecjih izumov, preko katerih je cloveku utiral pot za življenje v pogojih breztežnosti. Z eticnega zornega kota je celo predvidel zlorabo vesolja za vojaške namene in svaril pred njo. Predvsem pa je kot prvi domislil celovit sistem za clovekovo raziskovanje in poselitev izvenzemeljskega prostora – vse od poleta v vesolje, bivanja v njem in koncno vrnitve na Zemljo. Kolikor kratko in neopaženo je bilo Potocnikovo življenje, toliko bolj opazen in pomemben je navdih, ki ga vnemajo njegova odkritja. Ta navdih se dotika tako znanstvenikov kot umetnikov. Povzrocil je, da se v Vitanju, v Sloveniji, v Evropi oblikuje prvo kulturno središce vesoljskih tehnologij na svetu. Njegova naloga bo pionirska: sistematicno odkrivati pomen kulturnih vzorcev za prihodnje osvajanje vesolja ter – po Potocnikovem vzoru – združevati znanost in umetnost v tisto, kar lahko le slutimo, ne moremo pa še doumeti.

Informations

Paru le :

22 / 12 / 2010

Paru chez :

Zavod Ksevt

Langue :

slovène

Nombre de pages :

202 pages

Poids du fichier :

2898 Kb

EAN :

3019000832402

Protection :

Aucune